Rö qe mba kunda do tar njaa ne: See gelee ban bba deouje njaa do dee ge tar wa.

Ngambai

Mbaihoguemel Samuel

Ketté ge leou lé deouje njaa asena ge nékundaje ge gol dee so so bee mbata deen d’om gol dee nang lem qe ji dee nang lem to bba njaa né. Deen d’ain ngwod d’unda ëm lem, ngaraou lem qe kasbani lem to. Gol deouje lem qe ji deouje lem to lé to mbor nan’d deb ba. Kuru gol deouje lem qe kuru ji deouje kârâ to asena qe do bag deouje lem, qe mër rèeng deouje lem to. Kil ji qe ta keji deouje qe kwöji ngonn gol qe kem kil ji deou, qe ji deou , qe gol deou qe nganneeje deen mi-mi lem qe elji qe elgol deouje kârâ to kenneng lem to. Ji deouje qe nganneeje lem ge ngann gol deouje lé d’asena ya rai-rai. Mee ndea genn lé kon ji deou lé to mbor nganneeje ‘g deb, kon gol deou kârâ to togebé ya lem to. Gol deouje qe ji deouje ndaà deen pana, deen to njemeekonje.

Deen d’oré nan mès ndaà d’unn ro deou lé d’aou né loo ge méee ndigi asena qe loo ra gadje’g lem, loo néndogoje’g lem, d’unnee d’aou sea tàr loo ge al kag ése loo ge in do mbal ‘g uru nang, looje lai ya ge yeen ndigi k’aou kenneng ndaà deen ra sea togebé ya. Lée dann mann’g kârâ, deen d’oré nan mès d’aree in do mann’g tàr, esé d’aree alèe mann lem qe and mee mann’g lem to. Deen d’om meen de nan’d sad tobei d’oré nan mès loo kula noji nan’d le dee. Deen d’askem deji barkemroje ge rang qe mba k’oré se dee mès do kula ge neelé asena qe ndu deou ge in qe reou ge to tâ deou’g esé ndu ge in ge reou ge ro mbi deou’g esé bain né ge in qe reou ge ro em deou ‘g lem qe k’oo loo qe in ge reou ro kem deou ‘g lem to.

Loo ge deen d’oré nan mès esé d’om nan’d sad togebé ndaà ar njé ge rang lé ra se dee nii yaan tobei deen d’enji njé meekonje neelé bein-bein to. Takenji nii ge to mee dee’g neelé ar kem dee tö sum-sum lal kar dee ger to ge gol deou qe ji deou bba d’unn dee d’aou se dee ge yô ge neen bée el. Gelee ge neen bba, deen d’unn kudu kon njuman woji do gol deou lem qe ji deou lem to.

Ndon deou unn kudu k’aou kinga kàa- do- deou qe mba sang goso kon njuman lea. Yeen deji rea tâ qe ndea ge boi wel woji ne do né ge golje deen qe jije d’askem ra. Yeen deji rea tâ pana: see dann dee deen ge joo neelé see nan bba singà yaan uru do maree wa. Njemeekonje ge to golje qe jije neelé deen ndiman ndu ro tâ deou’g tobei deen pana: Jeen lé n’to maji dum mbuna barkemroje ge rang lai. Deen tel deji ro dee ta pana: see nan bba ngal to danna ndigi-ndigi mbuna mareeje’g wa. Jije d’unda kàr dee pana: ngann ji neenje lé ar danna ndigi-ndigi, tobei deen tel pa qe ta kogo pana: ngann golje ndàa gwöji tobei deen ndër do nan’d lem to. Ngann golje lé d’in d’illa kenneng pana: ngann jije lé ëng këng-këng asena qe deou ge bbo tolèe bée. Njuman neelé to meen dee’g ar kurée eou ar loo k’om nan’d le dee sad qe mba ra kula to ge ketté lé goto. Géee ge gogo ndàa deen sang reou qe mba deji ro dee ta k’oo see nan bba askem kuru do mareeje’g wa. Ndàa deen sang reou d’inga barkemroje ge rang qe mba kar dee d’illa kag do ta ge neelé d’ar dee.

Ndon deou lé ya bei tel pana: maji kar dee ra né naa-singà qe mba k’oo see nan bba a kuru do mareeje’g wa. Barkemroje ge rang lé d’om sea naa do’g tobei deen pana to takenji ge maji yaan. Nê see ddi bba to né ge kem ra wa. Njé ge nanje pana: Rö – nan bba to né naa-singà ge maji kar jije qe golje d’illa do nan’d. Njé nge rang pana, maji ra né naa-singà qe kiambas bba esé ngwod bba maji kar dee ndum né nan esé né naa-singà ge asena qe ra néndamje qe mba ndum né naa. Ndon tel aou ro kàa- do- deou’g ya bei ndàa teen qe takenji ge rang tobei pana: maji kar nana kârâ mbuna jije qe golje lé ya teen qe né naa-singà lea qe mba dum né maree. Jije ge golje lé deen pana, maji ra togebé ya.

Loo ra né naa-singà neelé to meekör’g mbor mann kuu’g deb. Barkemroje d’ishi pèrèrè qe mba kar né ge majel kara kârâ teen do daro ‘g el loo ge jije qe golje d’aa ra né naa-singà neelé. Kem deou ishi pèrèrè qe mba ra kula lea qe mba tenn mee kör neelé qe mba k’oo boo lee né ge majel a teen ndàa qe mba kosee reou ge rang. Mbi ndàa tuga mbia gèng ishi né pèrèrè qe mba kar boo lee kàa né ge majel a bbar ndàa qe mba karee og léee lem to. Em-deou ndàa kodèe reou emee aree ar ngàt-ngàt ishi né pèrèrè mba kar boo lee né ge kem oo el esé mbi oo el ndàa yee a taa bain qe mba kula dee to ge né ge majel aou ree qe mba kar dee d’wa né do gol ro dee to. Ndon – deou ndàa gol do rea ishi pèrèrè qe mba ra né wel-wel loo ge né ge majel a kuba dee nang bus.

Lël unn sôr né naa-singà neelé and aou né mee körje ge lem aou né dann mannje’g qe looje lai-lai lem to. Bee bba daje ge mee wala’g ge gol dee so-so lé teen qe barkem kagje ji dee’g asena qe nétwoji ge kan kula noji nan’d bba ree d’inga dee né loo nee naa-singà ‘g neelé. Daje qe kudu dee kudu dee taa loo pel-pel. Deen ge gaji dee ngal- ngal lem qe deen ge gaji dee göjo- göji lem to.Deenje bba neen ya: ëm lem, ngaraou lem, kasbani lem, maakör lem, toboin lem, rigem lem këre lem, pulapula lem, jamal lem arkas lem qe yeg lem, lia lem qe baila lem, bbëd qe bangla lem to. Deen ge dann mann’g asena qe ab lem màar lem qe kanjije lai ya d’or do dee tar dann mann’g tobei d’yan ro dee bura dann mann’g qe mba k’oo ne né naa-singà neelé lem to. Daje ge gol dee joo- joo asena qe miro lem, tanji lem, ra rolel d’isa né bag dee mir-mir lem to. Elje qe gel dee –gel dee ra kam kagje d’aree bbar mir- mir lem to. Ndiri korje d’os pa qe kàrje lai ya mee ndea genn lé lem to. Gadmagarje qe ngann kuruje ge tèn –tèn ge d’ag nang esé kululuje d’aou qe looje lai-lai do kagje ‘g lem qe dalèe qe taa mee dee nang qe looje lai lai lem to. Lia ndàa yee illa méeen pon njaa lom-lom tenn loo sô-sô nê baila ndàa ain qe looje lai-lai ar loo asée el lem to. Bbëdje qe banglaje tal kagje d’om yô ge neen lem to. Loo ge boo lee I tenn do kagje oo ndàa lël aou se dee ge yô ge neen tobei lam ndàa loo tel ar nding lem to.

Tâ deou bba or ta reou loo né naa-singa ge neelé qe pa kos togebé pana:

Jeen n’ra togebé qe mba shi né qe rolel
Jeen n’ra togebé qe mba shi qe rolel
Jeen n’ra togebé qe mba shi né qe rolel
Mbata jeen lai lé j’in ginn koji ge kara ba

Jije deen qe golje d’unda ndu dee nan’d mânn né ro dee qe ndu noji tobei deen pana: kand né naa-singaà neelé deou a ra ong kenneng el lem, a ra dingam kenneng el lem, a ra karee tuji el lem, a ra qe ji ngao mbad el lem to.

Jije ya d’unn kudu né naa-singà neelé ketté. Deen d’unn ddugru kag d’illa nang ndàa deen deji golje qe mba kar dee d’unda singà dee nan’d d’unn d’illa rang. Golje ge dokol qe dogel d’inga nan d’or sôr nan’d tobei d’inga ngann golje qe mba kôré nan mès ndaa qe mba kunn ddugru kag ge to né naa-singà neelé killa rang. Loo ge d’inga nan togebé ndàa d’unda singà dee nan’d nê loo kunn ge tàr killa rang lé léee dum dee tès. Loo k’aou né ge ketté kârâ goto lem loo tel né ge gogo kârâ goto lem to. Nduburu ya bba deen nduburu bël bee bbo loo rea ge rang goto. Loo ge jije d’oo togebé ndàa deen ndiman kogo ge to tâ deou ‘g tobei deen kogo né golje mbata d’askem kunn ndugru kag neelé ge tàr el. Jije njaa gaman, kogo , ra rolel tobei tel d’unda ro dee nan’d ndàa deen d’unn ndugru kag neelé d’unda m’ari d’illa rang ar kem daje lai ya turu ge do dee’g togebe to. Deen ra neje ge rang ya bei, d’wa néso ge d’ula qe ngö bura mee nang ‘d d’or raga lem, d’ula kulà kem bolo libri’g lem to. Deen ra neje ge guburu qe mba kodo né kagje ge boi-boi lem to. Deen ra ningàje qe mba tur karee aou eou yaan lem deen ra neje bula ge ngann golje d’askem ra el lem to. Golje ndàa kem dee ya bba d’ishi d’oo ne né ge njemeekonje le dee ge ngal ndigi-ndigi asena qe deouje ge lab or dee bee d’aou ra. Daje lai ge ree loo né naa-singà ge neelé d’unda ji dee rab-rab d’ula ne ronduba do jije’g to. Nê lee bee ya kârâ loo ge d’aou d’unda ji dee togebe ndàa, ngann golje d’aou gër nang qe mba teen qe né naa-singà le dee ya lem to.

Mee karee ge nee ndàa deen d’yan tareou d’ar golje qe ngann golje qe mba teen qe né naa-singà le dee nga. Deen pana : kan neenje ndàa to né ge lam ba bée. Deen d’woji gad loo nang gir-gir tobei d’ula jije pana maji kar dee d’wa kagro deou lé bura ya njaa ne gang loo’g neelé. Jije pana, né naa-singà mbë ge ban bba togebé wa. Maji tenn k’oo bba. Neje lai ge to kag ro deou ‘g lé tel rea wagsa. Jije ge to kagro deou’g lé oso nang rëb. Kem deou tel ge nang ar loo karee oo loo qe kuree lé goto. Korö uru em deou ‘g aree kès aou nang ddeng-ddeng. Golje ge ngann golje ndàa deen tel ro dee ge tàr: nya ya juu. Daje lai ge ree loo né naa-singà ‘g neelé d’ur kii wel- wel tobei deen pana:

Nyayo nyayo juu
Hakuna matata
Fuata nyayo
Hakuna matata
Turukeni angani

Takenji le dee lai lé to ge do jije qe ngannjije ya goo kara ba. Barkemroje ge twoji ro dee kem mardeeje ge neelé ya loo qe mba kar dee d’unn kagro deou qe mba ra né naa-singa neelé goto ge ban bba bee wa. Loo ge d’wa lam ya ndàa ji dee wei përeg, d’aou né yo-yo neen neen ndàa dyan kagro deou lé d’aree unda nang rib. Loo ge d’wa ro dee lam ndàa deen tel ree d’unn ya bei tobei deen pana maji teen qe ngann jije lé yerere bba banelle j’aa kunn né bei nê konji ya qe karee ba bba teen rea ge raga nê deen ge lai ndàa léee goto. Deen ndigi ra né gir-gir bba qe mba kunn né kagro deou lé bei nê léee neelé gol bba askem la se dee do’g bei bee ndàa léee goto ya tobei. Leeegenee ndàa golje qe ngann golje nga bba d’unn kudu kogo jije. Deen d’aou ndiman kogo ro tâ deou’g tobei deen kogo toso qe goo dee goo dee. Leeegenee ndàa ong in qe jije püü ar dee tel d’aou qe mba kunn kagro deou lé gogo ya bei nê loo ge d’unn lé d’askem k’od né ddegesè el ya saar. Jije qe ngann jije d’enji pi ndàa d’uba né naa-singà neelé d’yan. Léeegenee bba golje qe ngann golje ra rolel twoji né néger le dee. Deen ra rolel d’unn gol për lem, tàl tàr d’ain gwod lem , deen tàl ge tàr lem ge nang lem d’unn né kagro deou lé lal karee oso nang. Golje qe ngann golje lai ge ree loo né naa-singà’g neelé tuba nang d’aree ddang yir-yir d’oso né ginn golje’g tobei deen twoji to ge d’om se dee nan’d sad lem to. Jije d’unn ji dee ge tàr tobei deen pana: né ge sein golje aou raije lé to léee’g el nê mee dee wei lal kar dee ger to ge deen ya bba ra neelé ketté to.

Léee ge nee lé, deen ge njera né naa-singàje qe deen lai ge ree loo né naa-singà ‘g neelé d’inga néndoo kara. Loo ge jije qe ngann jije d’aou qe mba k’unn kagro deou neelé ndàa kon ji or rea qe karee. Barkemroje ge nje ra jang je d’om nan’d d’aou kogé mbata deen d’enji to ge konji ge or rea qe karee neelé a kor singà dee nê loo ge yee or rea qe karee neelé ndàa ar singà jije qe ngannjije lé in do maree’g ge ketté-ketté togebé. Deen deji ro dee ta pana see ddi bba togebé wa. Konji or rea ge raga ya nê singà dee in do maree ‘g ge ketté –ketté.

Mban bba qe mba kar dee d’ula dee see nan bba teen kor non mareeje’g wa ndaà deen m’ain nan ta do’g as ndo mi twoji né ngann jije ge mi lem qe ngann golje ge mi lem to. Bee bba loo ge deen tenn d’oo togebé ndàa loo killa ta do nan’d goto. Barkemro ge rara kârâ ra kula ge woji dea ya. Tobei deen kara kara lai lé d’oré nan mès lem to. Bee bba ar takenji kemkàr ge rang ree oso do maree’g ar dee togebé: see kagro deou lé see to ge ddi wa. Loo ge deen deji ro dee ta togebé ndàa deen d’illa kenneng pana: Kagro deou lé to jeen ya kara kara lai tobei jeen j’and mee nan’d ge yo ge nee lem to. Barkemro deou ge kara njaa maji ndàa reaje lai lé a k’aou maji ya to.

Bee bba qe mba kar né ge togebé lé tel teen do ci’g ndo ge rang bba illa né kag non si’g el ndàa jeen j’unn ndu si qe mba kar kagro deou lé golje d’unnee tàr njaa sea lem ji deou a to ge tar lem to. Bee bba kagro deou lé rea lelee yaan mbata ndukunn neelé, nê yeen pana , qe mba kar meen ngannje wei do loo ge jeen j’in kenneng lé el ndàa deen d’a njaa gol dee so ya. Bee bba barkemroje k’ai nan kula ge d’a ra qe léee- léee lem to. Golje d’a k’aou qe deou loo ge yeen ndigi k’aou kenneng nê loo ge deou ishi nang mban ndàa, to ta le jije qe mba ra kulaje lai ge yeen woji kwoji ra. Loo ge golje d’a kodo deou k’aou sea rara kârâ to ta le jije qe mba sang néso qe mbata tula tâ deou’g neelé lem to.

Tâ deou a so né ndàa a kula né qe reou ge ro gwos deou’g qe mba karee aou kei –boo ciin ‘g. Kei boo-ciin neelé a kor mannee ge maji qe mba karee njaa ro deou’g. Tobei ciin ndàa deou a k’aou dubu mee ndö’g qe mba karee ar do nang singà lem to. Bee bba loo ge kam nainje a teen ndàa, ji deou a k’aou sang qe mba ree kul né deou lem to. Bee ya yee bba to reou shi do nang nee le deou.

Léee bee ya kârâ, barkemroje pana: néje lai ge j’or kemee neelé kârâ banelle a tel to néjog mbuna si’g ya bei. Do deou askem pana nee bba n’ishi tàr ddoi mbata golje ndàa d’aou njaa nang ndàa nee ya bba n’to mbai do barkemroje lai mbata deen lai lé d’ishi gel nee ‘g nang. Nê deen pana, boo lee woji do kuru do nan ndàa deen lai ya d’asena boo njekuru do maree goto. Bee bba deen tel ya tobei, qe mba kar tapa si neelé to njang ndàa loo ge barkemro kara inga doo ndàa jeen lai ya ro si a ddiri njig-njig to. Deen d’illa mbër d’ar tâ deou d’ula pana: a ra né qe doroi el nê jeen lai ya bba j’aa k’omje nan’d qe mba ra.

Deen d’os pa pana
Mee kagro deou lé,
Barkemro deou ge a to ngonn njéshi le maree lé goto
Mee kagro deou lé,
Barkemro deou ge a to ngonn njéshi le maree lé goto
Jeen n’la qe nan ge yô ge neen
Jeen ya lai
Jeen n’la qe nan ge yô ge neen
Jeen ya lai
Jeen n’la ge nan ge yô ge neen
Ndon ge to ndu si lé
Maji kari w’am ge roi’g ndàa ma kârâ ma k’woi ge rom ge to
Jeen j’ar kagro si ar ngàt-ngàt
Maji kari w’am ge roi ‘g ndàa ma kârâ ma k’woi ge rom’g to
Jeen j’ar kagro ro si ar ngàt –ngàt, maji le daro lé to k’om nan’sad
J’oré nan mès j’aou ra kula mba kar kagro ar ngàt-ngàt
J’oré nan mès j’aou ra kula mba kar kagro ar ngàt –ngàt
K’om nan’d sad bba to singà si.

Yee bba to goso pa ge woji do daro. Pa neelé bba kagro os aree twoji kunda ro bbed le deou qe nékundaje ge rang lem qe deen ge ndigi shi qe do dee ge tar el lem to.

Lee togebé ya kârâ deen ge gol dee so-so lé ndigi kar do dee to ge tàr el ya saar. Pa neelé tel to nékogo ba ar dee. Tâ deou lé to mba néso boo qe mba kos né pa el. Né ge meen dee on byan do ‘d lé ya deen d’ar kenneng njang boo loo tel takenji le dee rang lé goto.

Loo ge deouje d’om nan’d sad do kula ge barkemro deeje d’aou ra ndàa kula neelé aou maji nê boo lee kagro deou qe do deou d’aou naji nan to ge ma m’uru do m’aremje ndàa léee neelé jeen tel asena qe njemeekonje le si ge to ge daje ge mbad ro qe mba kar do dee tel to ge tàr bee ya lem to.


Mbaihoguemel Samuel